Zgodovina

Že pred drugo svetovno vojno je v Mariboru delovala skupina inženirjev kot sekcija takratne inženirske komore, ki pa žal še ni imela svojega stalnega sedeža. Člani sekcije so se sestajali v znanih mariborskih gostilnah in obravnavali stanovska in strokovna vprašanja tedanjega časa. Da je nekdo dobil priložnost postati član komore, je moral zadovoljevati točno določene kriterije – biti je moral strokovnjak z akademskim nazivom »doktor« ali »inženir«. Za razliko od danes so diplomirani tehniki takrat imeli posebno združenje. Med drugo svetovno vojno se je delovanje inženirjev za nekaj let na žalost ustavilo, kajti številni gradbeni strokovnjaki so v teh letih sodelovali v NOB proti okupatorju.

Takoj po osvoboditvi, točneje leta 1945, so se gradbeni strokovnjaki ponovno organizirali in delovali na nivoju t. i. tehniških strokovnjakov. Med njimi sta najbolj izstopala gradbeni inženir Muha in njegov tedanji pomočnik, gradbeni tehnik Košir. Med prvimi člani takrat ustanovljenega Društva inženirjev in tehnikov Maribor je bil tudi gradbeni inženir Pipan, kasneje znan kot graditelj prvih hidroelektrarn na Dravi. V novoustanovljeno društvo so se včlanjevali tudi inženirji in tehniki drugih strok z namenom organiziranega nudenja strokovne pomoči v obnovi države. Takratne glavne usmeritve društva so bile nudenje strokovne pomoči njihovim članom, obnova porušenih tovarn ter sodelovanje in izvajanje prvega petletnega gospodarskega plana takratne SFRJ. V povezavi s tem je nastala tudi potreba po vzgoji mladih talentiranih strokovnjakov.

Največji problemi so bili stalni društveni prostori. Prvi sestanki društva so se odvijali v pisarni gradbenega oddelka takratnega okrožnega odbora, pozneje pa tudi na sedežu Uprave za gradnje in regulacije občine Maribor. Leta 1948 so gradbeni strokovnjaki (inženirji in tehniki), ki so bili vključeni v razne tedanje upravne organe in podjetja, čutili tolikšno strokovno pripadnost gradbeni stroki, da so organizirano delovali znotraj Društva inženirjev in tehnikov kot samostojna sekcija z vsemi pripadajočimi organi. Gradbeni strokovnjaki so se zavedali svojega poslanstva in odgovornosti ter sprejeli velik izziv samostojnega organiziranja, iz katerega je kmalu nastalo Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor. Zaradi pomanjkanja arhivskih dokumentov je na našo žalost praktično nemogoče ugotoviti, kdo so bili ustanovitelji društva, čeprav starejši kolegi omenjajo inženirje Šlajmerja, Šenico in številne druge.

Tako Društvo gradbenih inženirjev Maribor kot tudi druga strokovna društva so bili pobudniki organizirane društvene dejavnosti v severovzhodni Sloveniji, zaradi česar jim je takratna oblast leta 1957 dodelila prostore v prvem nadstropju objekta v Vetrinjski ulici 16, kjer je bil tudi sedež Zveze inženirjev in tehnikov Maribor.

S pridobitvijo stalnih prostorov je bil postavljen temelj za organizirano delovanje. Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor se je vključilo v delovanje Zveze inženirjev in tehnikov Maribor. Društvo ves čas svojega obstoja sodeluje preko svojih organov, komisij in posameznih članov tudi pri vsakodnevnih strokovnih vprašanjih v mestu Maribor in njegovi širši okolici. Zaradi tega je pomembno omeniti dejstvo, da je društvo prejelo leta 1981 za svoje dolgoletno strokovno delovanje visoko priznanje, imenovano listina občine Maribor, kot posebno družbeno priznanje za uspehe pri razvijanju družbeno-političnega sistema socialističnega upravljanja ter gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki so pomembni za razvoj občine, dela in življenja v njej ter predvsem njen ugled.

Do leta 1964 je društvo delovalo v objektu na Vetrinjski ulici 16 kot podnajemnik. Kot članica Zveze društev inženirjev in tehnikov Maribor se je vključevalo v vse aktivnosti, vezane na obnovo objekta, ki nam je prišel v roke v zelo slabem stanju. Z raznimi aktivnostmi smo pridobili številna sredstva in izvedli obnovitvena dela v sodelovanju s podjetji, ki so bili tudi glavni podporniki društva.

Društvo je počasi učvrstilo svojo organizacijsko obliko, število članov je postopoma naraščalo, predvsem zaradi vključevanja mlajših gradbenih strokovnjakov, ki so v vedno večjem številu prihajali iz strokovnih šol. Živahna gradbena dejavnost in s tem ugoden položaj gradbenih podjetij sta se odražala tudi v delovanju društva, ki je pri takratnih podjetjih (Konstruktor, Gradis, Tehnogradnje, Stavbar, Cestno podjetje, Vodna skupnost Drava-Mura, Granit, GP Radlje, Pomurje, Drava, Kograd) imelo svoje poverjenike, ki so ob veliki naklonjenosti takratnih direktorjev teh podjetij povezovali članstvo z društvom, pridobivali nove člane ter zbirali naročnike za Gradbeni vestnik. Večina teh dolgoletnih direktorjev je bila aktivna pri delu društva (omenimo nekatere: Maister, Derganc, Pipan, Vadnal, Mišič, Hajdinjak in številni drugi).

Takratni direktorji gradbenih podjetij so kot člani društva bili pobudniki ustanovitve najprej srednjega izobraževanja z nazivom gradbeni tehnik, kasneje pa ustanovitve višješolskega izobraževanja za naziv gradbeni inženir, iz katerega je nastala sedanja Fakulteta za gradbeništvo. Poleg tega je vredno omeniti, da so gradbeni strokovnjaki, naši člani, bili prvi predavatelji na novoustanovljeni fakulteti.

Društvo je uspešno opravljalo svojo nalogo združevanja gradbenih strokovnjakov skozi številna bolj ali manj uspešna obdobja, ki so bila odvisna predvsem od družbenih in gospodarskih razmer takratnega časa. Kljub težavam v začetku devetdesetih let je ob prizadevanju posameznih entuziastov ter članov upravnih odborov društvu uspelo obdržati kontinuiteto, čeprav je bilo v tistem času kar nekaj razlogov za prenehanje njegovega delovanja. Brez lažne skromnosti je mogoče reči, da je tedanje vodstvo izvedlo pravi mali čudež, saj nam je uspelo DGIT organizirati v paradnega konja slovenskih društev.

Dejavnost DGIT Maribor se je kljub novonastali situaciji ob razpadu bivše SFRJ in novem sistemu vrednot v samostojni Sloveniji ponovno usmerila v uresničevanje stanovskih in strokovnih ciljev s programom dejavnosti predvsem pri:

• obravnavanju važnejših strokovnih in organizacijskih vprašanj, ki so pomembna za skladen razvoj gradbeništva in strokovnih panog;
• obravnavanju vseh pomembnejših strokovnih in organizacijskih vprašanja v organih društva;
• spodbujanju in razvoju ustvarjalne iniciative svojih članov in strokovnih delavcev slovenskega gradbeništva;
• obravnavi med člani društva vseh važnejših tehničnih, organizacijskih in ekonomskih vprašanj, ki so pomembna za skladen razvoj gradbeništva in industrije gradbenega materiala;
• skrbi za nenehno izobraževanje svojih članov;
• sodelovanju z drugimi strokami in njihovimi strokovnimi društvenimi organizacijami, predvsem z Zvezo gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije;
• sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije;
• sodelovanju na mednarodnem strokovnem področju z mednarodnimi društvi;
• prirejanju strokovnih društvenih predavanj, organiziranju okroglih miz, razstav, posvetov in ekskurzij za svoje člane;
• skrbi za izvedbo zakonov in naravovarstvenih ukrepov.

Ker se je ob ponovni strmi rasti članstva društvo vsestransko okrepilo, se je vedno močneje odražala težnja po samostojnih prostorih. S pomočjo mariborskih gradbenih podjetij smo uresničili svoje dolgoletne želje in uredili prostore na podstrešju Doma inženirjev in tehnikov Maribor na Vetrinjski ulici 16. V mesecu decembru 2001 so bili prenovljeni mansardni prostori društva svečano predani svojemu namenu. Otvoritev sta ob prisotnosti vabljenih donatorjev, članov upravnega in nadzornega odbora društva opravila predsednik Zveze DIT Maribor g. Ivan Lešnik in predsednik našega društva. Žal pa naše veselje ni trajalo dolgo, saj nas je presenetila odločitev Ministrstva za kulturo, ki je z odločbo Dom inženirjev intehnikov Maribor na Vetrinjski ulici 16 vrnilo Katoliški cerkvi, točneje benediktincem. Kljub številnim težavam z lastništvom naših bivših prostorov je društvu uspelo s pomočjo Mestne občine Maribor v zelo kratkem časovnem obdobju najeti nove prostore v Sodni ulici 24 v Mariboru, kjer delujemo še danes. Prostore je društvo delno obnovilo in imelo odmevno otvoritev 16. novembra 2006. Otvoritve se je udeležilo veliko število članov, predstavnikov gradbenih podjetij in drugih uglednih gradbenikov ter tudi predsednik Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije g. M. Vengust. Naše društvo goji dobre odnose z vsemi lokalnimi in državnimi inštitucijami, in sicer z Zvezo inženirjev in tehnikov Slovenije, Zvezo inženirjev in tehnikov Maribor, Univerzo v Mariboru -Fakulteto za gradbeništvo, Mestno občino Maribor (še posebej z Oddelkom za varstvo okolja, s katerim organiziramo skupne posvete v smislu osveščanja in izobraževanja tako gradbenikov kot tudi vseh, ki jih ta snov zanima).

Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor ni le najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, temveč vseskozi velja tudi kot eno najaktivnejših. Letos, ko naše društvo praznuje zavidljivih 60 let obstoja, lahko le še rečem: »Ave, DGIT!« Naj bo tudi prihodnjih 60 let tako uspešnih!

PREDSEDNIKI IN TAJNIKI DRUŠTVA OD USTANOVITVE LETA 1948 DO DANES:

Predsedniki DGIT Maribor:

• Danilo FÜRST
• Borut MAISTER
• Ivo SENICA
• Jože MUŠIC
• Milko JANEŽIĆ
• Drago MIŠIČ
• Stanko TOMINC
• Ivan JECELJ
• Janez BOJC
• Milena SKOROBRIJIN
• Peter KOVAĆIĆ
• Peter KOSI
• Stipan MUDRAŽIJA

Tajniki DGIT Maribor:

• Branko ROSINA
• Ivan AMBROŽ
• ANKA ROSINA
• Gabrijela LEPENER
• Iva LOBNIK
• Bojana GORIČAN
• Vilma BENKOVIČ

Današnji člani vodstva DGIT Maribor:

Člani izvršnega odbora:

MUDRAŽIJA STIPAN - predsednik društva
CAFNIK DAVID
CVAR NEVENKA
ČELOFIGA BOJAN
HOČURŠČAK Miljenko
KRISTOVIČ JURČEK
KORES MARIJANA
KUTNJAK MLADEN
HOČEVAR ANJA
RUDOLF JURIJ
KRISTANIČ NIKO

Tajnica Društva:

Hočevar Anja

Člani nadzornega odbora:

GAČIČ Veljko - predsednik

Šenet Bojan

Žvajker Lidija

Častno razsodišče:

• Kores Marijana - predsednik
• Hočurščak Miljenko
• Cvar Nevenka

Stalne komisije:
Komisija za izobraževanje:

• Rudolf Jurij - Predsednik
• Bojan Čelofiga
• Cafnik David

 
Komisija za strokovne ekskurzije in družabna srečanja članov:

• Mladen Kutnjak - predsednik
• Kristovič Jurček
• Bratina Barbara

Komisija za obveščanje članov:

• Jurček Kristović,
• Mladen Kutnjak,
• Jurij Rudolf.

Zahvala

Kot predsednik DGIT Maribor, to funkcijo opravljam od leta 1994, bi se rad zahvalil predvsem članom društva, ki so aktivno in učinkovito delovali v organih društva, simpatizerjem in donatorjem, ki so s svojimi finančnimi in drugimi prispevki omogočili uspešno delovanje društva, ter vsem, ki so kakorkoli pomagali društvu. Posebna zahvala gre avtorjem objavljenih strokovnih referatov za njihovo pripravljenost in sodelovanje. Prav tako sem se dolžan zahvaliti predstavnikom lokalne oblasti, Univerze v Mariboru in vsem govornikom na svečani akademiji, posvečeni 60-letnici obstoja društva, ki je bila 16. oktobra 2008 v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru.

Predsednik DGIT Maribor
Stipan Mudražija